No in smo tam….kje le???? Se boste vprašali…no tam ne…naveličal sem se lagodnega življenja na prekrasni obali Indijskega oceana in začel pogrešati resno življenje nekje v mrzli Evropi. Saj vem ne, sigurno se me loteva vročina in predlagali mi boste obisk pri zdravniku. Ja je kr dober nasvet, ni kej….
Smo dan pred božičnim večerom. V Keniji je vse v znaku volitev, ki bodo 26 decembra. Doc naju z Johnom povabi na večerjo v nek lokal malo ven iz mesta. Aja, vi ga še ne poznate. Nov v moji zgodbi. Je Kenijec, ki je živel v Slovenije okoli dvajset let. Po poklicu je zdravnik. V termah Čatež je imel majhno trgovino z afriškimi spominki. V zadnjih letih se je stanje izboljšalo in vrnil se je v Kenijo. Ima majhno ordinacijo v Malindiju. Je pravi Kenijec…vedno pripravljen na dobro zabavo…
John ima motor, ki je najboljše prevozno sredstvo. Sicer je made in China, prav poceni…a peleš se prav fajn. Izpita ti ni treba delat. Preprosto ga kupiš, kva bi kompliciral! V mesto se odpraviva z motorjem. Doc je že naročil in prav hiter nam postrežejo. Klasika v Keniji…pečeno kozje meso, ugali (podoben naši polenti) in nekaj zelenjave. Pri hranjenju se pribor ne uporablja. Je se z rokami. Tega sem se že zdavnaj navadil. Zanimivo pri tem je, da ješ počasneje in tudi manj. Prej si sit ali utrujen. Kakor kateremu paše. Zraven spijemo par rund. Pijem pivo taska, ki ima malo alkohola. Kakšne tri moraš spiti, da je eno laško. Kenijci imajo raje guinness. Predvsem imajo radi alkohol. Smo Slovenci amaterji v primerjavi z njimi. V lokalu ni nobene ženske in vsi se pogovarjajo o politiki. Meni postaja dolgčas in predlagam odhod v mesto. Se mi je začelo žurat. Sicer Amine ni, včeraj je odšla domov in se vrne po Božiču. Doc pravi “Peter, tam so same kurbe. Veliko je spolnih bolezni. Bom jaz punce zrihtal“…poznam njega. Pri njemu so zaposlene ženske muslimanske vere. Vedno oblečene v njihova klasična oblačila. Lasje pokriti in tudi del obraza zakrit. Vero in običaje je potrebno spoštovati in nimam namena mladih deklet spravljati v nevarnost. “Doc, vem jaz to. Če misliš kaj rihtat, zame ne. Sicer ne mislim kere dol dat. Grem se malo zabavat, plesat. Hiv pač ne skače po zraku“ mu v smehu odvrnem. Obvelja moja in odpravimo se v Beer&Gaters. Najboljši lokal v mestu v katerem je vedno veliko lepih deklet.
Kljub zgodni uri je lokal precej poln. Vse v pričakovanju božiča. Veliko lepih mladih deklet, ki prežijo na goste z malo bolj debelimi denarnicami. Večino jih poznam in tudi one mene. Dobimo mizo na sredini lokala kjer imaš lahko vse pod kontrolo. Sem bolj nemirna duša in me je povsod polno. Zanima me vse in Doc je že nervozen “Peter, pridi sem za mizo, da se zmenimo kako naprej“ Po vsej sili bi me rad spravil v njegov lov. Je veliko več uspeha, če sodeluje Mzungo. In to tudi jaz dober vem. Nerad se odpravim k naši mizi.
Srečava se na sredi poti….je skoraj iste višine(mal tud zaradi čevljev), prava atletinja in prekleto lepa. Ne morem odlepiti pogleda. Se mi prijazno nasmehne in zame svet preneha obstajat……spet je postalo zanimivo. Je nova v Malindiju in je velika verjetnost, da je tukaj na lovu za kakšnim turistom iz bogatih zahodnih dežel. Veliko Kenijk se za novo letne praznike prav s tem namenom odpravi v turistične centre ob obali. Opazijo jo tudi drugi. Za mizo je še neko dekle in mlad Kenijec. Mogoče ima fanta in pol se ni vredno trudit. Doc opazi kaj se mi mota v moji glavi…“Peter pusti, kurba je“ mi pravi. “greva midva s Johnom po tri ženske“ mi še doda. Bolj, kot nekaj nočeš…bolj te silijo v to. Na poti ven si sam pri seb rečem…kaj me sploh stane. Se odpravim k njeni mizi in se predstavim “I am Peter..come from Slovenia…and, you are very beautiful“. Je Eve iz Nairobija in je v Malindiju zaradi politične kampanje predsednika Kibakija. Dela za eno od TV postaj v Nairobiju. Stanuje na Langata Road. Le nekaj kilometrov vstran od Karen. Preveč lepo, da bi bilo res. Življenje je postalo spet zanimivo…..

sva že v Maasai Mara. Skupaj sva doživela nekaj nepozabnih dni in upam, da jih bova v bodoče še več….je tko, kot bi se poznala že tisoč in tisoč let…sm srečat sva se morala v tem življenju….moj daleč najlepši mesec..

Včeraj sem na nekem blogu bral nek post. Pač o tem zakaj sploh blogamo…prav zanimivo!!!! Jaz rad berem svoj blog. Škoda, da ga nisem začel pisat že zdavnaj. Veliko norih stvari sem doživel in veliko tudi že pozabil. To, kar je napisano na blogu bo ostalo za vedno…ta boljš bom spravil skup, seveda še malo predelal in napisal tud knjigo, ki jo bom na stara leta z veseljem prebiral. Pisana beseda je največji dosežek človeštva. Postali smo neumrljivi.

Je že kr neki napisano na blogu o Keniji. Ta boljš šele prihaja. Šele danes se v štoriji pojavi EVE…poteka izdelava bloga, ki je v moji lasti in na njem bo objavljeno veliko fotografij, filmov in posebnih zgodb iz Afrike.

Bye, Lazy Peter

 

Ta zapis je bil objavljen v 3.02.2008 ob 15:47. Zapisano pod miks. Zapis obsega 956 besed. Lahko pustite komentar, ali uporabite trackback z vaše strani.