Tsavo East National Park (part 3)
Zjutraj me prebudijo babooni ali pavijani…jih je polno v našem taboru. Skačejo po avtu, zanimajo jih šotori…lotili so se stola…najbrž so jezni, ker ni bilo hrane za njih. Ja ja tile naši daljni sorodniki bi radi brez vsakega dela prišli do poceni obroka…
Dobili smo tudi obisk… K’i-lin(žirafa) zanima urejenost našega tabora. Čisto blizu je tudi čreda slonov…prebujanje v divji naravi je fantastičen občutek. Res škoda, da tega ne pozna več ljudi…
Za zajtrk si pripravimo pečena jajca na slanini. Sledi pospravljanje tabora in odhod v Malindi. To pomeni, da bomo danes raziskovali v smeri Sala Gate. Od tam še imamo 110 kilometrov do Malindija.
kamp je že pospravljen in še zadnje minute pred našim odhodom. Malce utrujen…nič več navajen spanja na trdi zemlji. Pri dvajsetih je bilo lahko. Sem še bil v jugo vojski in to celo v Titovi gardi. Se še spomnim najhujšega terena. Mesec dni spanja v divjini in to ne v nekih udobnih šotorih…so bli zmetani skup iz šotorskih kril…ma tist čas sem lahko spal na čeladi v kakšnem močvirju obkrožen s komarji….
Kljub zamujanju deževne dobe je še vedno precej zeleno…
Ustavimo se še v Mukweju Tented Camp…vse je narejeno preprosto. Šotori morajo biti skriti v goščavi, da ne skazijo divjine.
nočitev v tem šotoru je okoli 60$…zemlje v parku ni mogoče kupiti. Drugače imaš urejena prenočišča okoli parka. Se da kupiti zemljo po ugodni ceni in ne rabiš veliko denarja za preprost posel….
na poti naletimo na čredo bivolov, ki sodijo med big five. Med to skupino sodijo še slon, nosorog, lev in gepard. Če sem se slučajno zmotil me pač popravite.
spodaj desno lahko vidite popolnoma suho drevo. Sprva sem mislil, da je so to stara in posušena drevesa. Kasneje sem prebral zanimivo zgodbo The proud baobab. Tsavo je znan tudi, kot zemlja baobab. Je eno od najbolj dolgo živečih dreves na svetu. V višino doseže 20 in v širino do 5 metrov, živi lahko par stoletij. Sta dve zanimivi legendi. Baboa lahko drži vodo v deblu, posebno v sušnih obdobjih in jo ne želi deliti z drugimi bitji. Ker je drevo zlobno jo je Bog kaznoval z življenjem od zgoraj navzdol. Korenine so zunaj.
Druga legenda pravi, da je baboa nekoč bilo izredno lepo drevo in hkrati domišljavo. Kr naprej je hodilo naokrog in kazalo svojo lepoto. Bog se je naveličal loviti jo in postavljati nazaj na svoje mesto, zato jo je iztrgal iz zemlje in posadil od zgoraj navzdol…z koreninami v zrak…tako baboa še danes osramočeno raste na drugačen način…
v Malindi smo prispeli šele zvečer. Na fotki je Kawira, ki je prišla par dni za mano. Na žalost je na prvem mestu služba. Več o tem bom pisal v naslednjem blogu….
Bila je super dogodivščina, ki jo privoščim vsakemu….lov v Keniji ne obstaja in zaradi tega imamo možnost pogledati v popoln svet. Nikoli ne bom pozabil, kako so le nekaj metrov vstran od našega avta sloni učili hoje svojega mladiča…za dobro juto pogled na prekrasno žirafo, ki je obirala listje tik ob mojem šotoru…črede slonov ki se sprehaja le deset metrov vstran od tabora. Ne bom pozabil prekrasne zvezdne noči, prasket ognja in vsekakor ne rjovenja levov tik ob mojem šotoru….
:))))))))))
Kenija je primer kako se da živeti skupaj z divjimi živalmi….vsak dan kolesarim po neskončnih peščenih plažah Malindija. Danes je tik pred mano vzletela afriška čaplja. S kakšno lahkoto se je dvignila v zrak in še z večjo lahkoto jadrala…le zakaj bi kdo hotel vzeti življenje tako popolnem živem bitju???????????
Naslednjič prekrasen vikend s Kawiro(part 1)
Bye, Lazy Peter
Sicer že tečejo priprave za Maasai Maro. Gre nas tam okoli 20 in bomo ostali 5 dni. Isto divjina, šotori, kopanje v reki, ki teče skozi ta park…vsaj upam, da ne bom hrana krokodilom ali levčkom. Zadnjič smo imeli sestanek v Jubilie center, ker za takšen safari so potrebne obsežne priprave. Ta štorija sledi v nadaljevanju nekje po Kawiri. Prepričan sem, da bo zame izjemna dogodivščina…bo potrebno spremeniti moj nick name…LUCKY PETER
