My English teacher (part 5)
Ura je točno 12:00 in končno doma….nič spanja in še preden sem prišel domov, sem šel z Damasenom na obisk k menihom. Ko je prebegnil v Kenijo mu je bila edina izbira študij za duhovnika. Pet let je prebil pri menihih in to me vedno spravi v smeh. Je pravi žurer in ima rad ženske. Si ga ne morem zamišljat…mogoče pa le…Viki se mi smeji…ve, da imam mačka. Sicer sem bil v Evropi prav priden in le redko zajadral ven…v prvi vrsti zaradi drugačnega in zame nezanimivega družabnega življenja. danes se moram spočit, ker juter pride na obisk Kawira….oooh, pozabu…na vrsti je prvo jogging z Joy…Se ne dam, ne grem spat. Mp3 player in gremo plesat na vrt. Hkrati sestavljat štorijo za blog. Je zanimivo za sosede, Mzungo poskakuje na vrtu v taktu jugo muzke…vedno veliko smeha na moj račun…lej ga..in sklece tud rad dela….vedno pride kakšen dan, da si daš duška…ni nič narobe v tem, če se le naslednji dan posvetiš športu. Na vrtu ostanem kakšne dve uri…na koncu me bolijo vse mišice in na vrsti je še tek..Je soseda..skozi dve ograji in sem tam..potrkam na vrata…”Wait one minute….” Dobim odgovor…se mora še stuširat pred tekom. In ta ženska minuta je podobna moški pol uri…ja ja odvrnem….si mislim “najbols je it pomagatJ..sm mi je srcek Kawira ukradla in neb blo kaj od mene…se bom raje zunaj segrevalJ”..minutka je imela mlade in moje segrevanje je počasi postalo pregrevanje…preden se pojavi Joy še spoznam dve novi sosedi. Mzungici, ki se mi hudomušno nasmihata…lej ga tipčka, skače pred Joy house in le kaj masta v mislih…ženska domišljija nikoli ne pozna meja…in ni vrag, vedno, ko srečam nekaj posebnega se mi dogaja enako..polno dobrih mrh okoli mene. Kje ste bile preden sem spoznal Kawiro. Tej pa nobene nikjer…ej te presnete dekline!!!!!No..končno se pojavi Joy…”Let’s go” pravi…je dobra ni kaj. Že mislim vprašat, če je vibratorček pel al pa so vsaj prstki bli na pravem mestu, ker tale minutka je bla res dolga…se pravi čas ugriznem za jezik. Ne podajam se rad v nevarne vode, če ne mislim resno. Se odločiva za tek proti Jubili Centru. Karen je na obrobju Nairobija in je le redko naseljeno področje. Veliko praznega prostora med hišami in ceste brez asfalta. V Nairobiju veliko ljudi hodi v službo, šolo ali po raznih opravkih. Vsi so prijazni in pri prehitevanju obvezno pozdravljama…
“Joy, upam, da nimaš preveč kondicije zame” se pošalim. Saj ste Kenijci najboljši tekači na svetu..nadaljujem…Pritečeva do Ngata Road in moja trening partnerica že prav sopiha…vse na meji majhnega orgazmčka in čas je za počasno hojo. Razlaga mi o keniji, o filmih pri katerih sodeluje. Jo zanima kje je Slovenija in katere so posebnosti….Se vedno vprašam kaj za vraga je posebnost Slovenije in zadnje čase se mi zdi, da smo posebni pri načinu zabave..ni dobre gavde, če se ne stepemo med sabo….
Zavijeva desno in tečeva nazaj proti domu. Bilo je tam okoli 5 km…sem pozabu, da pride Stela na obisk in nimam časa za pijačo….jo hiter zbrišem.
Stela je umetnica. Izdeluje prekrasne sveče. Njen oče je minister. Njena sestra ima tovarno v kateri poteka izdelava še po starem načinu. Vse je hand made in takšen način izdelave postaja vse bolj popularen. Nimajo namena modernizirati ničesar, ker bi to pomenilo odpuščanje delavcev. V prvi vrsti je skrb za delavce in kakršnokoli je že plačilo jim to omogoča dovolj spodobno življenje in hkrati še nekako spravijo skup denar, da se vsaj nekdo v družini prebije ven….tako nekako sem prebil soboto…juter pride Kawira in dan bo popoln…prepričan v to..
Bye, Lazy Peter
